{"id":4794,"date":"2024-10-14T12:48:00","date_gmt":"2024-10-14T10:48:00","guid":{"rendered":"https:\/\/povijest.net\/hpp\/?p=4794"},"modified":"2026-11-15T15:19:48","modified_gmt":"2026-11-15T14:19:48","slug":"etemenanki-kula-babilonska","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/povijest.net\/hpp\/2024\/etemenanki-kula-babilonska\/","title":{"rendered":"Etemenanki &#8211; Kula babilonska"},"content":{"rendered":"\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Etemenanki je bio veliki terasasti hram, odnosno zigurat, u drevnom Babilonu na podru\u010dju dana\u0161njeg Iraka. Njegovo ime na sumerskom jeziku zna\u010di \u201eKu\u0107a temelja neba i zemlje\u201d. Bio je posve\u0107en Marduku, glavnom bo\u017eanstvu Babilona, a smatra se jednim od najve\u0107ih zigurata drevne Mezopotamije. Ova se gra\u0111evina \u010desto povezuje s biblijskom pri\u010dom o Kuli babilonskoj.<\/p>\n\n\n\n<!--more-->\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image aligncenter size-full\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"130\" src=\"https:\/\/povijest.net\/hpp\/wp-content\/uploads\/2025\/09\/preporuke-za-edukatore.jpg\" alt=\"Preporu\u010deno za u\u010ditelje i nastavnike\" class=\"wp-image-972\" srcset=\"https:\/\/povijest.net\/hpp\/wp-content\/uploads\/2025\/09\/preporuke-za-edukatore.jpg 1024w, https:\/\/povijest.net\/hpp\/wp-content\/uploads\/2025\/09\/preporuke-za-edukatore-300x38.jpg 300w, https:\/\/povijest.net\/hpp\/wp-content\/uploads\/2025\/09\/preporuke-za-edukatore-768x98.jpg 768w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Prema Knjizi postanka (11,1\u20139), svi su ljudi neko\u0107 govorili istim jezikom. Naseliv\u0161i se u zemlji \u0160inear, odlu\u010dili su izgraditi grad i kulu \u010diji \u0107e vrh dosezati nebo. \u017deljeli su ste\u0107i slavu i sprije\u010diti svoje raseljavanje. Bog je pomutio njihove jezike, nakon \u010dega su prestali graditi grad i raselili se po zemlji. Biblijski tekst naziv grada Babel povezuje s hebrejskim glagolom <em>balal<\/em>, koji zna\u010di pomije\u0161ati ili pobrkati. Samo ime Babilon potje\u010de iz akadske jezi\u010dne tradicije, u kojoj zna\u010di \u201evrata boga\u201d.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zigurati su bili monumentalne hramske gra\u0111evine karakteristi\u010dne za mezopotamske civilizacije. Gradili su ih od opeke, s terasama koje su se postupno su\u017eavale prema vrhu. Naziv zigurat potje\u010de od akadskoga <em>ziqqurratu<\/em>, povezanog s glagolom <em>zaq\u0101ru<\/em>, odnosno graditi u visinu.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Vrijeme prve izgradnje Etemenankija nije pouzdano utvr\u0111eno. Njegovi po\u010deci mo\u017eda se\u017eu u drugo tisu\u0107lje\u0107e prije Krista. Poznato je da je gra\u0111evina pretrpjela razaranja tijekom asirskog osvajanja Babilona 689. pr. n. e. Nakon toga obnovu su provodili asirski i babilonski vladari. Babilonski kralj Nabopolasar zapo\u010deo je opse\u017ene gra\u0111evinske radove, a njegov sin Nabukodonosor II. nastavio je i dovr\u0161io obnovu u 6. stolje\u0107u pr. n. e.<\/p>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-columns is-layout-flex wp-container-core-columns-is-layout-995f960e wp-block-columns-is-layout-flex\">\n<div class=\"wp-block-column is-layout-flow wp-block-column-is-layout-flow\">\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Gr\u010dki povjesni\u010dar Herodot u 5. stolje\u0107u pr. n. e. opisao je veliki babilonski hram i toranj sastavljen od osam razina. Prema njegovu izvje\u0161taju, na vrhu gra\u0111evine nalazilo se sveti\u0161te s le\u017eajem i zlatnim stolom. Ondje je, prema vjerovanju koje prenosi, boravila \u017eena koju je odabralo bo\u017eanstvo. Herodot tako\u0111er bilje\u017ei vjerovanje da bog no\u0107u dolazi u sveti\u0161te. Nije pouzdano utvr\u0111eno je li Herodot osobno posjetio Babilon.<\/p>\n<\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-column is-layout-flow wp-block-column-is-layout-flow\">\n<figure class=\"wp-block-image size-full\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"350\" height=\"301\" src=\"https:\/\/povijest.net\/hpp\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/kula-babilonska_presjek.webp\" alt=\"\" class=\"wp-image-4797\" srcset=\"https:\/\/povijest.net\/hpp\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/kula-babilonska_presjek.webp 350w, https:\/\/povijest.net\/hpp\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/kula-babilonska_presjek-300x258.webp 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 350px) 100vw, 350px\" \/><\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n<div style=\"height:20px\" aria-hidden=\"true\" class=\"wp-block-spacer\"><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-columns is-layout-flex wp-container-core-columns-is-layout-995f960e wp-block-columns-is-layout-flex\">\n<div class=\"wp-block-column is-layout-flow wp-block-column-is-layout-flow\">\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Va\u017ean izvor za poznavanje Etemenankija jest glinena plo\u010da Esagila, prona\u0111ena u Uruku. Prepisao ju je pisar Anu-bel\u0161unu 229. pr. n. e., prema starijem predlo\u0161ku. Plo\u010da sadr\u017eava podatke o dimenzijama Etemenankija, njegovim razinama i hramu na vrhu. Prema tom dokumentu, zigurat je imao sedam razina i bio visok pribli\u017eno 90 metara. Budu\u0107i da tekst sadr\u017eava i matemati\u010dke zadatke, istra\u017eiva\u010di raspravljaju o tome odgovaraju li sve navedene dimenzije stvarno izvedenoj gra\u0111evini.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Njema\u010dki arheolog Robert Koldewey i njegov suradnik Friedrich Wetzel istra\u017eivali su ostatke Etemenankija 1913. godine. Potvr\u0111ena je kvadratna osnova gra\u0111evine sa stranicama dugima pribli\u017eno 91,5 metara. Sredi\u0161nji dio bio je izgra\u0111en od nepe\u010dene opeke, a vanjski omota\u010d od pe\u010dene opeke. Od izvorne gra\u0111evine sa\u010duvani su uglavnom temelji i ostatci donjih dijelova. Njezin izgled danas rekonstruiramo usporedbom arheolo\u0161kih nalaza, klinopisnih dokumenata i anti\u010dkih opisa.<\/p>\n<\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-column is-layout-flow wp-block-column-is-layout-flow\">\n<figure class=\"wp-block-image size-full\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"350\" height=\"380\" src=\"https:\/\/povijest.net\/hpp\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/kula-babilonska2.webp\" alt=\"\" class=\"wp-image-4796\" srcset=\"https:\/\/povijest.net\/hpp\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/kula-babilonska2.webp 350w, https:\/\/povijest.net\/hpp\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/kula-babilonska2-276x300.webp 276w\" sizes=\"auto, (max-width: 350px) 100vw, 350px\" \/><\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\">Izvori<\/h2>\n\n\n\n<ol class=\"wp-block-list\">\n<li><a href=\"https:\/\/archeologie.culture.gouv.fr\/orient-cuneiforme\/en\/architecture-ziggurat\">Francusko Ministarstvo kulture \u2013 Architecture of the Ziggurat<\/a>. Rekonstrukcija Etemenankija, dimenzije i povijest gradnje.<\/li>\n\n\n\n<li><a href=\"https:\/\/collections.louvre.fr\/en\/ark:\/53355\/cl010167181\">Mus\u00e9e du Louvre \u2013 Tablette de l&#8217;Esagil<\/a>. Muzejski katalo\u0161ki zapis glinene plo\u010de AO 6555.<\/li>\n\n\n\n<li><a href=\"https:\/\/www.cambridge.org\/core\/journals\/iraq\/article\/tower-of-babylon-stele-found-in-babylon\/A712F186B2FA1965854911081620467B\">Olof Peders\u00e9n (2024), The Tower of Babylon Stele Found in Babylon<\/a>. Znanstveni rad objavljen u \u010dasopisu <em>Iraq<\/em>.<\/li>\n\n\n\n<li>Herodot, Povijest, I, 181\u2013182. Anti\u010dki opis babilonskog tornja i njegova sveti\u0161ta.<\/li>\n\n\n\n<li><a href=\"https:\/\/whc.unesco.org\/en\/list\/278\">UNESCO World Heritage Centre \u2013 Babylon<\/a>. Arheolo\u0161ki i povijesni podatci o Babilonu.<\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-media-text is-stacked-on-mobile\"><figure class=\"wp-block-media-text__media\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1280\" height=\"578\" src=\"https:\/\/povijest.net\/hpp\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/Etemenanki.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-6669 size-full\" srcset=\"https:\/\/povijest.net\/hpp\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/Etemenanki.jpg 1280w, https:\/\/povijest.net\/hpp\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/Etemenanki-300x135.jpg 300w, https:\/\/povijest.net\/hpp\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/Etemenanki-768x347.jpg 768w\" sizes=\"auto, (max-width: 1280px) 100vw, 1280px\" \/><\/figure><div class=\"wp-block-media-text__content\">\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Pojednostavljen tekst za u\u010denike 5. razreda i interaktivni kviz dostupni su <a href=\"https:\/\/povijest.net\/hpp\/2026\/etemenanki-kula-babilonska-2\/\">na ovoj poveznici<\/a>.<\/p>\n<\/div><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Etemenanki je bio veliki terasasti hram, odnosno zigurat, u drevnom Babilonu na podru\u010dju dana\u0161njeg Iraka. Njegovo ime na sumerskom jeziku zna\u010di \u201eKu\u0107a temelja neba i zemlje\u201d. Bio je posve\u0107en Marduku, glavnom bo\u017eanstvu Babilona, a smatra se jednim od najve\u0107ih zigurata drevne Mezopotamije. Ova se gra\u0111evina \u010desto povezuje s biblijskom pri\u010dom o Kuli babilonskoj.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":4795,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[326,34],"tags":[70,1139,1140,1144,1142],"class_list":["post-4794","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-arheologija","category-povijest-znanosti-i-tehnologije","tag-arheologija","tag-etemenanki","tag-kula-babilonska","tag-mezopotamija","tag-zigurat"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/povijest.net\/hpp\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4794","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/povijest.net\/hpp\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/povijest.net\/hpp\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/povijest.net\/hpp\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/povijest.net\/hpp\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4794"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/povijest.net\/hpp\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4794\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6674,"href":"https:\/\/povijest.net\/hpp\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4794\/revisions\/6674"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/povijest.net\/hpp\/wp-json\/wp\/v2\/media\/4795"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/povijest.net\/hpp\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4794"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/povijest.net\/hpp\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4794"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/povijest.net\/hpp\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4794"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}