Novo:

Prijenos posmrtnih ostataka grofa Janka Draškovića iz Gornje Radgone u Zagreb

Slovenski izvori

Gornja Radgona, kao mala općina s nešto više od 800 stanovnika, na desnom brijegu rijeke Mure i njena susjeda, Radgona (Radkersburg) s oko 2600 stanovnika na lijevom brijegu Mure[1], upisani su u povijest slovensko-hrvatskih odnosa po malo poznatom detalju iz života odnosno smrti grofa Janka Draškovića, velikog hrvatskog političara i jednog od utemeljitelja ilirizma.  

Gornja Radgona početkom 19. stoljeća

Janko Drašković, grof Trakošćanski, rođen je 20. kolovoza 1770. godine u Zagrebu, a umro je 14. siječnja 1856. godine u Radgoni. Liječio se u radgonskoj bolnici i pokopan je na groblje u Gornjoj Radgoni. Radgona sve do početka 20. stoljeća nije imala vlastito groblje. Posmrtne ostatke grofa Draškovića položili su u jednu od tamošnjih grobnica. Tu je počivao sve do 13. lipnja 1893. kada su njegovi ostaci prenešeni u Zagreb.

Bilješku o prijenosu posmrtnih ostataka je napisao radgonski carsko-kraljevski bilježnik Oton Ploj.[2]

Poslovno število 702 (izvornik)

Pred menoj Otom Ploj cesarsko kraljevskim notarjem v Gornji Radgoni na Štajerskem so meni osebno znani gospodje: kanonik Josip Lehpamer iz Varaždina, tajnik Matice Hrvatske, Ivan Kostrejčič, odbornik Matice Hrvatske profesor Luka Marjanovič iz Zagreba, Anton Belšak župnik pri Svetem Petru  pri Radgoni, pater Emeran Šlander, oskrbnik Admontskih posestev v Gornji Radgoni, Franc Moravec in Matija Vavpotič, kaplana pri Svetem Petru pri Radgoni, Dr. Josip Gorički, odvetnik v Gornji Radgoni dali sledečo

Izjavo

 Mi podpisani smo bili navzoči pri izkopavanju ostankov blagopokojnega gospoda Janka grofa Draškoviča Trakoščanskega, ki se je vršilo dne tekočega leta tisoč osemsto tri in devetdeset ob navzočnosti cesarsko kraljevskega okrajnega zdravnika gospoda Doktorja Lešun (Lešan) iz Ljutomera ob četrti popoldan na pokopališču v Gornji Radgoni. Gospod Franc Schrafl, cesarsko kraljevski davčni kontrolor v Radgoni, grobokop Franc Velcl in njegova mati Ana ter Franc Srt viničar v Policah, Janko Pelcl, kmet v Policah, ki so že poprej nam natanko popisali mesto, kjer leži truplo blagopokojnega grofa Draškoviča, pokažejo mesto v raki namreč na desni strani od odprte rake in izjavijo soglasno, da je za krsto rajnkega grofa Draškoviča postavila krsta matere gospoda Franca Schrafl, gospe Marije (pripisano s svinčnikom – Karoline) Schrafl.

To izjavo potrdil nam je tudi gospod Andrej Simonič, župan[3] gornjeradgonski, osemdesetletni starček, ki je spremil blagopokojnega grofa Janka Draškoviča kakor vse druge v isti raki počivajoče ude Schraflove rodovine k zadnjemu počitku in sam na svoje oči videl, kam da so se krste gospoda grofa Draškoviča kakor tudi krste udov Schrafl  – ove rodovine postavile.

Grobokop Franc Velcl in njegov pomagač Franc Osojnik, kakor tudi Franc Sert podali so se potem v rako ter najprej ostanke nad grofom počivajoče Karoline Schrafl jako pazljivo odstranili, nakar so se ostanki truge grofove kakor mesingasti okraski in obroči prikazali, ko so še te okraske in ostanke skoraj popolnoma sprhnelega lesa krste – kakor se je še iz teh ostankov razločiti dalo, bila je krsta iz hrastovega lesa –  odstranili, prikazala se je popolnoma intakt[4] svilnata odeja in ko odgrne grobokop to odejo, ki tudi delno odgrnjena ni razpadla, prikazale so se kosti rajnkega gospoda Janka Draškoviča in vlasulja popolnoma intakt in polnoštevilni varovani po svilnati odeji v katero so bili pokriti.

Grobokop pobral je pazljivo iz prsti kost za kostjo in spravil jo v posebno posodo. Kosti umivale so se v karbolni vodi in potem položile v krsto, katera se je potem v naši navzočnosti po Johannu Fridrich iz Radgone zalotala ter v povrhnjo krsto spravila, ki se je potem s ključem zaklenila. Ključ shranil  je gospod Ivan Kostrenčič.

V Gornji Radgoni, dne dvanajstega junija in trinajstega junija tisočosemstotriindevetdeseti.

Sledijo podpisi: Josip Lehpamer kanonik, Ivan Kostrenčič, tajnik matice Hrvatske, dr.Luka  Marjanovič, kraljevski vseučilišni profesor i odbornik Matice Hrvatske, Anton Belšak župnik, Emeran Šlander Admontski kapitular in oskrbnik Admontskih posestev, dr. Josip Gorički odvetnik v Gornji Radgoni, Fran Moravec kaplan in Matija Vavpotič kaplan (vsi lastnoročno).

O tem sem napravil ta notarski akt ter ga meni znanim začetkom imenovanim gospodom prebral, ki so ga, ko so ga sami še posebej prebrali, odobrili ter lastnoročno pred menoj podpisali.

Slednjič še izjavim jaz podpisani cesarsko kraljevski notar, ki sem bil tu Otto Ploj c. kr. notar l.r. tudi pri izkopavanju ostankov pokojnega grofa Draškoviča od konca do kraja navzoč, da potrjujem tudi resničnost predstoječe izjave iz lastnega opažanja in osvedočenja.

V Gornji Radgoni dne trinajstega junija tisočosemstotri in devetdeset.

Koleki 1.fl.

 

     Okrogla štampilja:                                          Otto Ploj c. kr. notar  l.r.

     Otto Ploj c. kr. notar v Gornji Radgoni na Štajerskem

     k.k. Notar in Ober – Radkersburg in Steiermark

 

Prvi odpravek sem gospodu Ivanu Kostrenčič, tajniku » Matice Hrvatske « v Zagreb izročil.

V Gornji Radgoni dne trinajstega junija tisoč osemsto tri in devetdeset.

(dvojezična štampiljka)

                                                                              Otto Ploj c. k. notar l.r.

 

Marka za 50 krajcara na naljepljena na prvu stranicu akta. Druga marka u iznosu 50 krajcara je na zadnjoj stranici.

Što je bio uzrok smrti grofa Draškovića?

U Pokrajinskom arhivu u Mariboru  je sačuvano nekoliko liječničkih recepata iz kojih se može odgonetnuti više detalja o njegovoj bolesti odnosno uzroka smrti.

Recepte su izdali različiti liječnici iz Rijeke (npr. Pietro Rigotti) i Radgone, a nekoliko ih nema oznaku mjesta izdavanja. Svi su naslovljeni za Janka Draškovića. Liječnik i farmaceut koji su pregledali recepte nisu mogli donijeti konačan zaključak o bolesti i smrti, ali su se složili oko nekoliko činjenica. Recepti su propisivali lijekove za snižavanje temperature te su sadržavali analgetike i lijekove protiv grčeva. Lijekovi valeriana[5] i veratrin[6], koji su često propisivani djeluju kao sredstva za smirenje. Farmaceutsko mišljenje drži da su navedeni lijekovi vrlo vjerojatno korišteni za liječenje neke teže bolesti.

Janko Draskovic

Kod recepata je priložena i bilješka sljedećeg sadržaja: Janko grof  Draškovič, rojen 20.10.1770 v Zagrebu. Kot kavalerijski[7] častnik se je udeležil obleganja belgradske trdnjave leta 1789. Služil je kot vojak 18 let. Udeležil se je hrvaške vstaje 1809, potem pa odšel v Pariz. Leta 1832 se je vrnil v Zagreb 62 let star. 86 let star je umrl v Radgoni v Schraflovi hiši  dne 14. rženega cveta[8] 1856. Prenesen v Zagreb 12.5.1893[9].

Očita greška pri datiranju prijenosa posmrtnih ostataka ne mijenja činjenice o bolesti i vjerojatnim uzrocima smrti velikana hrvatske povijesti, grofa Janka Draškovića. Konzultacije s medicinskim i farmaceutskim stručnjacima izvedene su kako bi se te činjenice dodatno rasvijetlile.

Bilješke

[1] Ortsrepertorium von Steiermark (1890), Wien 1893, str. 225 i 306

[2] Pokrajinski arhiv Maribor (Ostavština dr. O. Ploja)

[3] Ispravno Jožef Simonič, župnik, u času ekshumacije posmrtnih ostataka grofa J. Draškovića živio je u mirovini u Gornji Radgoni.

[4] Nedotaknut.

[5] Baldrijan. Izvleček baldrijana so vsebovale  nekdaj znane Hofmanove kapljice, ki so bile proti srčnemu popuščanju.

[6] Alkaloid, snažan otrov meksičke lilije – sabadile.

[7] Kavalejirski = konjanički

[8] Junij ili rožnik, također rožencvet. Premda je u svim enciklopedijama kao datum Draškovićeve smrti zapisan 14 siječanj.

[9] Izgleda da je do krivog datiranja došlo posve slučajno. Sam iskop je izvršen u dva dana 12. i 13. lipnja 1893. godine.

Ivan Rihtarič
About Ivan Rihtarič (1 Articles)
mag.Dr.Phil. (povijest), rođen 1948.

Ostavite komentar. HPP ne odgovara za izreceno misljenje komentatora. Zabranjeno je vrijedanje, psovanje i klevetanje.

Your email address will not be published.


*